Vsak predmet s temperaturo nad absolutno ničlo seva energijo v vesolje v obliki infrardeče svetlobe. Tehnologija zaznavanja, ki uporablja infrardeče sevanje za merjenje ustreznih fizikalnih veličin, se imenuje tehnologija infrardečega zaznavanja.
Tehnologija infrardečih senzorjev je ena najhitreje razvijajočih se tehnologij v zadnjih letih. Infrardeči senzorji se pogosto uporabljajo v vesoljski, astronomski, meteorološki, vojaški, industrijski in civilni industriji ter na drugih področjih, kjer igrajo nenadomestljivo pomembno vlogo. Infrardeče sevanje je v bistvu vrsta elektromagnetnega sevanja, katerega valovne dolžine so približno od 0,78 m do 1000 m, saj se nahaja v vidnem spektru zunaj rdeče svetlobe, zato ga imenujemo infrardeče sevanje. Vsak predmet s temperaturo nad absolutno ničlo seva energijo v vesolje v obliki infrardeče svetlobe. Tehnologija zaznavanja, ki uporablja infrardeče sevanje za merjenje ustreznih fizikalnih veličin, se imenuje tehnologija infrardečega zaznavanja.
Fotonski infrardeči senzor je vrsta senzorja, ki deluje na podlagi fotonskega učinka infrardečega sevanja. Tako imenovani fotonski učinek se nanaša na to, da ko infrardeče sevanje pade na nekatere polprevodniške materiale, fotonski tok v infrardečem sevanju interagira z elektroni v polprevodniškem materialu, kar spremeni energijsko stanje elektronov, kar povzroči različne električne pojave. Z merjenjem sprememb elektronskih lastnosti polprevodniških materialov lahko ugotovimo jakost ustreznega infrardečega sevanja. Glavne vrste fotonskih detektorjev so notranji fotodetektor, zunanji fotodetektor, detektor prostih nosilcev, detektor kvantnih jam QWIP in tako naprej. Notranji fotodetektorji se nadalje delijo na fotoprevodni tip, tip, ki generira fotovolte, in fotomagnetoelektrični tip. Glavne značilnosti fotonskih detektorjev so visoka občutljivost, hitra odzivna hitrost in visoka odzivna frekvenca, pomanjkljivost pa je, da je detekcijski pas ozek in običajno deluje pri nizkih temperaturah (za ohranjanje visoke občutljivosti se za hlajenje fotonskih detektorjev na nižjo delovno temperaturo pogosto uporablja tekoči dušik ali termoelektrično hlajenje).
Instrument za analizo komponent, ki temelji na tehnologiji infrardečega spektra, ima značilnosti zelenega, hitrega, nedestruktivnega in spletnega delovanja ter je eden od hitro razvijajočih se visokotehnoloških analitskih sistemov na področju analitske kemije. Številne molekule plina, sestavljene iz asimetričnih diatomej in poliatomov, imajo ustrezne absorpcijske pasove v pasu infrardečega sevanja, valovna dolžina in absorpcijska moč absorpcijskih pasov pa se razlikujeta zaradi različnih molekul, ki jih vsebujejo merjeni objekti. Glede na porazdelitev absorpcijskih pasov različnih molekul plina in moč absorpcije je mogoče določiti sestavo in vsebnost molekul plina v merjenem objektu. Infrardeči analizator plina se uporablja za obsevanje merjenega medija z infrardečo svetlobo in glede na infrardeče absorpcijske značilnosti različnih molekularnih medijev z uporabo infrardečih absorpcijskih spektralnih značilnosti plina s spektralno analizo doseže analizo sestave ali koncentracije plina.
Diagnostični spekter hidroksilnih, vodnih, karbonatnih, Al-OH, Mg-OH, Fe-OH in drugih molekularnih vezi je mogoče pridobiti z infrardečim obsevanjem ciljnega predmeta, nato pa izmeriti in analizirati položaj valovne dolžine, globino in širino spektra, da se določijo vrste, komponente in razmerja glavnih kovinskih elementov. Tako se lahko izvede analiza sestave trdnih medijev.
Čas objave: 4. julij 2023